Zgodovina

Vzporedno z razvojem žit se je razvijal tudi sistem drobljenja le-teh. V starih časih, ko še niso imeli in poznali takšnih mlinov, kot mi danes, so mleli in trli žito na najrazličnejše načine.

Na začetku je drobljenje potekalo med ploščatimi kamni. V Egiptu so razvili obliko mlina s ploščatim dnom. Rimljani so kasneje mlin izpopolnili, tako da je imel stožčasto dno. Zaradi pomanjkanja sužnjev so uvedli mline, ki jih je poganjala živina.

Na območju današnje Slovenije in ostale srednje Evrope so dolga leta prevladovali mlini na vodni pogon (izkoriščali so moč vodnega toka številnih rek na tem območju). Takšne mline so k nam iz Male Azije razširili Rimljani. Vodnih mlinov se ni ohranilo veliko, predvsem zaradi napredka tehnologije. V severni Evropi pa so bolj izkoriščali moč vetra in mlini na veter so predvsem na Nizozemskem še danes dobro poznani. Kasneje, predvsem v 19. stoletju, so se začeli pojavljati parni mlini, katere so nasledili sodobni mlini na električni pogon. V Sloveniji so mlini prvič omenjeni v 9. stoletju, največji razcvet pa so doživeli v 12. in 13. stoletju. Mline pa naj bi na Slovenskem poznali že pred nemško kolonizacijo, čeprav o tem ni trdnih dokazov. Najprej so se začeli razvijati mlini na vodni pogon, ob rekah in potokih tudi plavajoči mlini, kasneje pa mlini na veter. Najpogosteje so nastajali ob graščinah in tako postali kar grajski mlini.

Mlin Korošec je v privatni lasti in ima dolgo zgodovino, saj obstaja že preko 200 let in obrt se še vedno prenaša iz roda v rod.

Pred obstojem tega mlina, ki stoji danes, je bil prejšnji mlin na vodni pogon, in sicer na reki Dravi. Mlin na obstoječem mestu pa je postavil Josip Korošec leta 1939, a je začel obratovati šele leta 1946 (med 2. svetovno vojno je bil zaprt). Začetki so bili takrat zelo težki, saj so mlin po šestih mesecih delovanja nacionalizirali. V državni lasti je bil vse do leta 1955, ko ga je Josipov sin g. Vlado Korošec lahko vzel v najem, in potem leta 1960 tudi odkupil. Zaradi vse večjih potreb in zahtev na trgu je bilo potrebno nenehno posodabljanje mlinskih strojev in razvijanje dejavnosti. Tedaj se je zrnje mlelo še na mlinske kamne.

Za ta čas je bila značilna predvsem kmečka menjava. To je bil postopek, ko je kmet v mlin pripeljal zrnje in je dobil moko zmleto iz njegovega zrnja. Skozi vsa leta se je mlin posodabljal, vse do dandanes, ko je proizvodnja praktično v celoti avtomatizirana.